background

Rogaška Slatina in Rogatec Slovenija

Bog Apolon je torej Pegaza pozval, naj na upodobljenem mestu (bližina Rogatca in cerkve sv. Križa, ki je na pričujoči grafiki upodobljena v ozadju) udari s kopitom in tako odpre Roitschocrene, rogaški vrelec, podobno, kot je po grški mitologiji odprl lasten vrelec Hippocrene (hippos – konj).


Legenda je zapisana in upodobljena v bakrorezu nemške izdaje knjige Roitschocrene iz leta 1687 (na sliki). V nemški izdaji knjige Roitschocrene, avtorja Johana Benedicta Gründla iz leta 1687, se na prvi strani nahaja bakrorez, prikaz legende o nastanku rogaških vrelcev mineralne vode.


Knjiga Roitschorene je prva znanstvena monografija o rogaški mineralni vodi. Nastala je pod vplivom takratnega razmaha medicinske (balneološke) znanosti in pod vplivom uspehov, ki so jih zdravniki na Dunaju in na Štajerskem dosegli z zdravljenjem s pomočjo rogaške in pod vplivom njene uspešne prodaje (vpeljana na dunajski dvor, prodaja po vsem cesarstvu, po Nemčiji, Italiji in Poljski).


Sočasno z razvojem naravoslovnih znanosti (skladno z njim povečano znanstveno zanimanje za zdravilnost voda) je potekal tudi intenziven razvoj družbenih znanosti. Pod vplivom humanizma se je povečalo zanimanje za antično znanstveno tradicijo in za antično mitologijo, ki je dobila posebno mesto pri opremljanju tako bivalnega okolja plemstva in meščanstva (vpliv na baročno umetnost) kot tudi pri opremi publikacij. Od tod alegorična upodobitev nastanka rogaških vrelcev s Pegazom.


Pegaz je tako postal simbolni stvarnik rogaške mineralne vode, bistvenega elementa za razvoj tako kraja kot občine Rogaška Slatina. (Vir: Rogaška Slatina)

 

Mlada kritika

NATEČAJ

Poezija in strah

Blaž Lukan

Meta Kušar