background

O Eli Peroci

(1922–2001)

 

 

Ela Peroci se je rodila 11. februarja leta 1922 v Svetem Križu pri Rogaški Slatini. Po končani gimnaziji in učiteljišču v Ljubljani je sprva delovala kot učiteljica v več slovenskih krajih. Zatem jo je pritegnilo novinarstvo. Tako je sprva pisala za Pionirja in Cicibana, od leta 1955 je sedem let delovala kot članica uredništva Mladega sveta, nato pa je do upokojitve leta 1978 mlade nagovarjala v uredništvu mladinskih in izobraževalnih oddaj na Radiu Slovenija.

Pisateljica, ki ima v mnogih knjižnicah med pravljičnim gradivom svojo posebno knjižno polico, je gotovo ena izmed tistih literarnih ustvarjalk, ki je s svojimi pravljicami obogatila domišljijski svet domala vsakega otroka v drugi polovici minulega stoletja. Med njena najbolj znana dela uvrščamo pravljice Moj dežnik je lahko balon, Muca Copatarica, Hišica iz kock, Fantek in punčka, Tisočkratlepa … Kot je ob izidu knjige Pravljice tik-tak leta 1998 zapisala Marinka Svetina, je ena izmed posebnosti pravljic Perocijeve, da »odkrivajo svet otrok v urbanem okolju, ki je bil tako drugačen od kmečkega, kakršno je dotlej prevladovalo v mladinski književnosti«.

Ob tem je Ela Peroci pisala tudi pesmi; izdala je zbirki Rišem dan in Ko živim. Ustvarjala je tudi prozo in besedila za televizijo. Leta 1955 in leta 1956 je prejela Levstikovo nagrado, ki jo založba Mladinska knjiga podeljuje za dosežke na področju otroške in mladinske književnosti. Je tudi prejemnica nagrade Prešernovega sklada (1971).

Umrla je 18. novembra 2001.