Ivo Stropnik (1966, otroštvo in mladost preživel v Ravnah pri Šoštanju, študij slovenistike na FF v Lj., živi in ustvarja v Velenju), pesnik, urednik Rp. Lirikon21 idr. edicij pri Velenjski knjižni fundaciji, njen vodja in pobudnik ter večletni organizator mednarodnega Lirikonfesta Velenje – festivala liričnih umetnosti, ki osrednje združuje mednarodno književno srečanje (tradicionalno od 2002), mednarodno Pretnarjevo nagrado ambasadorjem slovenske književnosti in jezika po svetu (zahvala mednarodnim posrednikom SKJ in slovanskih kultur, podeljevana v Velenju od 2004), Akademijo Poetična Slovenija s književno nagrado čaša nesmrtnosti-velenjica za 10-letne vrhunske pesniške opuse v 21. st. (podeljevana v Velenju od 2006), mednarodno književniško-prevajalsko rezidenco z ustvarjalnimi bivanji v Velenju (od 2007) idr. L. 2007 ustanovitelj Rp. Lirikon21 – mednarodne revije za poezijo XXI. st. in Lirikonfestove zadeve, ki mdr. vsakoletno podeljuje lirikonov zlat (za vrhunske revijalne prevode poezije v slov. in iz slov. v druge jezike ter organizira Lirikonfestove degustacije izbrane slov. in prevodne poezije idr. liričnih umetnosti.
Med 1983–2012 objavil osemnajst samostojnih knjig leposlovja za odrasle in mladino, od tega dvanajst zbirk poezije za odrasle, mdr.: Podtalnica (didaskalije, didaskalično, 1991), Lastna imena mojega doma (1997), peteroknjižje Slovarjenje melanholije in radoživosti I–V: Rosa ni pozabila name (1997), Daljave (1998), Triangel (poetični triptih, 2001), Nate mislim, votlina v glavi (2006), Knjiga šumov (2009); antologija Nazaj k živali (sto izbranih pesmi, 2008); XXXL – Velike ljubezni (2012). – Piše senzibilno-modernistične pesmi, izvirno oblikovane z a. i. lirskoslovarskimi gnezdi, ki jih prepletajo lingvizem, filozofija, pripovednost z dvojinsko subjektiviteto, scenaristično-didaskalično in enciklopedično-slovarsko upesnjevanje jezika, starožitnosti, heraklitske zavesti, melanholije, sangviničnosti in hedonizma ter pogosti strukturni simboli in motivi absurda, beline, ezopstva, estetike lepega-grdega, čutnega idr.
