background

dr. Nada Grošelj

Dr. Nada Grošelj je samostojna prevajalka iz angleščine, latinščine in švedščine ter iz slovenščine v angleščino. 16. junija 2011, ji je bila za mojstrske prevode Plavta, Ovidija in Oscarja Wildea podeljena Sovretova  nagrada. Njeni književni prevodi segajo od literarne teorije in sorodnih področij (G. A. Kennedy, H. Bloom, W. C. Booth, A. Manguel), filozofije, teologije in mitologije (Ciceron, Higin, A. Avguštin, M. Luther, A. MacIntyre) do leposlovja (T. S. Eliot, O. Wilde, P. Pullman, C. Rossetti, Plavt, Ovidij, Klavdijan, Katul in drugi rimski pesniki, otroška književnost). V angleščino prevaja izbore iz slovenskih pesnikov in pisateljev, med njimi F. Prešerna. V znanstvenih člankih, referatih in recenzijah obravnava zlasti prevajalske probleme, antične rimske pisce in antično mitologijo; v letu 2011 organizira že tretji interdisciplinarni »Grošljev simpozij« v Kamniku.

S Festivalom Pranger je prvič sodelovala leta 2010 kot koordinatorka prevajalcev v švedščino in moderatorka prevajalske okrogle mize. Honorarno poučuje angleščino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kot prevajalka in lektorica za angleški jezik pa sodeluje z znanstvenimi in kulturnimi ustanovami. Je tudi soavtorica univerzitetnega učbenika za zgodovino. Leta 2007 je prejela nagrado za najboljšega mladega prevajalca.

STA, 16.6.2011 - Nadi Grošelj je po mnenju komisije v prevodu Kljukca (Pseudolus) uspelo domiselno poustvariti nasprotja in mešanje rimskega in grškega, ljudskega in urbanega, bohotne muzikaličnosti in drastičnega realizma, melodramatičnih arij in slengovske govorice rimskega komediografa Plavta. Slovenjenja drame se je prevajalka lotila z načrtno nedoslednim podajanjem kulturnih kontekstov, predvsem pa bo vsak jezikovno občutljiv bralec znal ceniti otročje neposredno igro z besedami, ki daje vtis plavtovske spontanosti, ki pa je plod visoke jezikovne kulture.

Večstranskost Grošljeve tudi skozi Wilda
V obrazložitvi nagrade je komisija tudi zapisala, da je s prevodom Ovidijevega Rimskega koledarja Grošljeva slovenskemu bralcu mojstrsko približala eno temeljnih del antične literature, didaktično pesnitev, ki je prava etnološka in religiološka zakladnica starorimskih običajev. Kljub zahtevni tematiki širokega terminološkega diapazona je prevajalka s pretehtano iznajdljivim iskanjem besedišča omogočila tisti užitek, ki briše mejo med izvirnikom in vrhunskim prevodom.

Svojo jezikovno večstranskost je po mnenju komisije Grošljeva dokazala tudi s prevodom Izbranih del poezije in proze Oscarja Wilda, ki bralcu omogoča odličen vpogled v poetiko angloirskega esteta, obenem pa prevajalka ob Wildovih duhovitih, provokativnih aforizmih pokaže smisel za natančno prevajanje ostrega in neposrednega lapidarnega izraza.