Dijana Matković (1984, Novo mesto) je pisateljica, publicistka, urednica, prevajalka. V času študija primerjalne književnosti je so-urejala časopis Izmus, potem postavila in urednikovala revijo Airbeletrina. V istem času je pisala literarne kritike, kolumne, intervjuje, članke za Delo, Dnevnik, Le Monde Diplomatique, Playboy in druge medije. Bila je izvršna urednica tiskane in spletne edicije Življenje na dotik (EPK, MB, 2012). Leta 2013 je postavila družbeno angažiran portal Državljanska odgovornost. Isto leto je objavila žanrsko hibridni prvenec V imenu očeta (Goga, 2013). Urejala je portal Odkrito povedano za Nacionalni svet za kulturo. V letih 2010−2014 je bila programska vodja Društva slovenskih literarnih kritikov. Leposlovje iz jezikov nekdanje skupne države je začela prevajati pred dvanajstimi leti, in sicer mdr. avtorje in avtorice, kot so Andrej Nikolaidis, Ognjen Spahić, Dubravka Ugrešić, Marko Pogačar, Vedrana Rudan, Ahmed Burić, Vladimir Arsenijević, Faruk Šehić, Dragan Velikić, Darko Cvijetić, Emir Kusturica, Oto Horvat, Danilo Kiš itd. Kot poznavalka literatur nekdanje Jugoslavije o prevajanih avtoricah in avtorjih tudi piše in jih intervjuva. Moderira in organizira simpozije (“Kakšen nov medijski model potrebuje Slovenija?”, Kino Šiška, 2014), pogovorne večere in okrogle mize o medijih, družbi in kulturi. Za LUD Literatura je leta 2016 uredila knjigo esejev Antologija tesnobe ter 2017 revialni pendant Antologija svetlobe. V zadnjih dveh letih je med drugim prevedla roman Andreja Nikolaidisa Madžarski stavek (Šerpa, 2018), knjigo esejev in intervjujev Danila Kiša Homo poeticus (Koda, 2019), kratki roman Ota Horvata Sabo je obstal (Sanje, 2019) in roman Andreja Nikolaidisa Odlašanje. Parezija (Sanje, v delu). Članke in leposlovje objavlja v osrednjih in za literaturo specializiranih slovenskih in ex-Yu medijih. Trenutno piše roman in zbirko esejev.
