Boris A. Novak

(rojen 1953) je pesnik, dramatik in prevajalec, redni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, podpredsednik Mednarodnega PEN-a in član francoske pesniške akademije Mallarmé. V devetdesetih letih je organiziral humanitarno pomoč za begunce iz nekdanje Jugoslavije in pisatelje v obleganem Sarajevu. Po prvencu Stihožitje (1977) je napisal še šestnajst pesniških zbirk, med njimi Hči spomina, 1001 stih, Kronanje, Mojster nespečnosti, Alba, Žarenje, Obredi slovesa, Dlaneno platno: izbrane pesmi, MOM: Mala Osebna Mitologija, tragedijo Kasandra ter mnoge pesmi in igre za otroke. Prevaja iz francoščine (Verlaine, Mallarmé, Valéry, Jabès), okcitanščine (provansalski trubadurji), angleščine (Heaney), nizozemščine (Paul van Ostaijen, Monika van Paemel) itd. Objavil je več znanstvenih del, med drugim knjige Oblika, ljubezen jezika: recepcija romanskih pesniških oblik v slovenski poeziji, Zven in pomen: študije o slovenskem pesniškem jeziku, Pogledi na francoski simbolizem, Salto immortale: študije o prevajanju poezije. Knjižni izbori njegovih pesmi so izšli v ZDA, Franciji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, na Slovaškem in v Makedoniji.